V sodelovanju z dr. Tamaro Lah Turnšek, smo pripravili članek ki bo razkril, kako narava in znanost sodelujeta pri razumevanju endokanabinoidnega sistema, ter kako lahko ta vpogled koristi našemu vsakdanjemu zdravju. Pomagala nam bo bolje razumeti delovanje našega endokanabinoidnega sistema in vpliva na različne fiziološke procese – od regulacije bolečine do ravnovesja v imunskem sistemu.
Številna tkiva v našem telesu vsebujejo tako CB1 kot CB2 receptorje, pri čemer sta vsak povezana z različnimi dejanji. Poleg receptorjev CB1 in CB2 se proučujejo tudi druge razrede receptorjev GPR in TRPV, ki so del endokanabinoidnega sistema v našem telesu.
Ko pride do določenega dražljaja ali neravnovesja v telesu, se endokanabinoidi proizvajajo in vežejo na CB1 in CB2 receptorje. Na primer, če pride do vnetja, se lahko proizvedejo endokanabinoidi, ki se vežejo na CB2 receptorje na celicah imunskega sistema in pomagajo uravnavati vnetni odziv. CB1 receptorji v možganih pa se lahko vežejo na endokanabinoide in sodelujejo pri regulaciji bolečine, razpoloženja in drugih funkcij.
Ko so receptorji stimulirani, kanabinoidni receptorji sprožijo verižno reakcijo biokemičnih procesov – spremembe na celični ravni, ki zavirajo pretirano fiziološko aktivnost. To vključuje zmanjšanje imunskega odziva in vnetja, sprostitev mišic, znižanje krvnega tlaka, širjenje bronhialnih poti ter normalizacijo prekomerno stimuliranih živcev (kot pri nevropatski bolečini ali epilepsiji).
Naše telo proizvaja molekule, imenovane endokanabinoidi, ki sestavljajo sistem imenovan endokanabinoidni sistem. Te molekule aktivirajo receptorje, ki so prisotni po celem telesu. Dva najbolj proučevana endokanabinoida sta Anandamid (AEA) in 2-Arahidonoylglicerol (2-AG). Te molekule nastajajo po potrebi iz določenih maščob v celičnih membranah. Delujejo lokalno in ne ostanejo dolgo v telesu. Posebni encimi, kot sta maščobna amid hidrolaza (FAAH) in monoacilglicerol lipaza (MAGL), hitro razgradijo te endokanabinoide.
Pomanjkanje endokanabinoidov lahko izhaja bodisi iz zmanjšanja števila kanabinoidnih receptorjev bodisi iz zmanjšanih koncentracij AEA in/ali 2-AG. Posamezniki imajo različne prirojene ravni endokanabinoidnih genov in občutljivosti na endokanabinoide, bodisi kot posledica slabše prehrane bodisi zaradi podaljšane izpostavljenosti stresu ali vadbi. Na primer, imunski sistem se aktivira, ko je potrebna vročina za premagovanje virusa ali bakterijskega vnetja. Ko je naloga končana, endokanabinoidi signalizirajo telesu, naj zmanjša vročino in vrne vse v normalno stanje. Kanabinoidi so protivnetni in dobesedno ‘hladijo telo’.
Podaljšana izpostavljenost stresu zmanjšuje naravno ravnovesje endokanabinoidov v telesu. Ko se obdobje stresa konča, se signalizacija teh endokanabinoidov zmanjša, kar lahko povzroči negativne učinke na različne telesne procese. Nevrolog in raziskovalec po imenu Ethan Russo je predlagal, da pomanjkanje endokanabinoidov morda povzroča težave, kot so migrene, fibromialgija, kronično vnetje črevesja in nekatera druge težave. Predlagal je, da bi lahko zdravljenje s kanabinoidi, ki jih najdemo v konoplji, bile koristno za odpravo teh težav.
Sedaj lahko bolje razumemo, kako zmanjšanje kanabinoidnih receptorjev, endokanabinoidov ali encimov v našem telesu, odgovornih za njihovo biosintezo in razgradnjo, lahko privede do razvoja različnih zdravstvenih stanj. Dobra novice je, da z vzpostavitvijo normalnega kanabinoidnega ravnovesja, lahko pomagamo pri zdravljenju.
